Hrvaška/ 2022 / 102 min
režija: Juraj Lerotić
vloge: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić...
festivali, nagrade: Locarno (nagrada za najboljši prvenec ter dve nagradi v sekciji Filmski ustvarjalci sodobnosti: nagrada za najboljšega novega režiserja in nagrada Goranu Markoviću za najboljšega igralca); Sarajevo (nagrada za najboljši film, nagrada Juraju Lerotiću za najboljšega igralca, nagrada CICAE, nagrada Cineuropa); Liffe (vodomec za najboljši film); Cottbus (nagrada za najboljši film); IndieLisboa (nagrada za najboljši film); Crossing Europe (nagrada občinstva); Zagreb (posebna omemba); Trst (posebna omemba); Festival avtorskega filma Beograd (nagrada za najboljšo režijo); Panorama evropskega filma Atene (nagrada FIPRESCI); Oostende (najboljši film v sekciji prvih in drugih celovečercev); hrvaški kandidat za oskarja; Kino Otok
zgodba
Po bratovem neuspelem poskusu samomora se Bruno skupaj z materjo poda v neizprosno bitko s časom – kot bi se spopadal s sovražnikom, ki je vsem ostalim neviden …
iz prve roke
»Bratova duševna motnja in smrt sta me soočili s stvarmi, ki so mi bile do tedaj neznane in nepredstavljive. Ko sem nato na dogajanje pogledal z metapozicije, kot avtor, sem bil na neki način celo fasciniran, da je takšna groza sploh mogoča. Da lahko vse tako hitro in tako radikalno uide izpod nadzora ter da se to zgodi brez kakršne koli napovedi ali opozorila. /…/ Scenarij sem začel pisati kot odziv na to spoznanje. Groza je lahko navdihujoča, če je nekaj novega. /…/ Moja osnovna želja je bila posneti film o smrti in nemoči. Prikazati sem hotel smrt, ki je tiha; norost je tiha, pride ob neprimernem času. Iskal sem formo, ki bi bila tiha, in kmalu ugotovil, da želim vse dogajanje zgostiti v štiriindvajset ur. S tem sem dosegel, da liki niso imeli predaha: zgodba jih vleče in melje, padajo iz ene situacije v drugo. To poudari občutek nemoči, ki smo ga doživljali takrat.«
– Juraj Lerotić
