Španija, Italija / 2022 / 120 min
režija: Carla Simón
vloge: Jordi Pujol Dolcet, Anna Otín, Xènia Roset, Albert Bosch, Ainet Jounou, Josep Abad, Montse Oró, Carles Cabós
Družina Solé se že več generacij preživlja s pridelavo breskev v majhni vasi na katalonskem podeželju. Toda letošnji pridelek bi lahko bil njihov zadnji, saj jim grozi, da bodo morali zemljo zapustiti. Lastnik namreč načrtuje posek dreves in postavitev sončnih kolektorjev – to pa povzroči razdor v veliki, tesno povezani družini. Njeni člani se vsak po svoje spopadejo z neizbežnim, pri tem pa tvegajo, da bodo izgubili več kot le svoj dom …
nagrade
Berlinale: zlati medved za najboljši film
iz prve roke
»Alcarràs je majhna vas v osrčju Katalonije, kjer moja družina goji breskve. Na posestvu sem preživljala vse božične in poletne počitnice; vse, kar smo tam doživeli in si delili, ima za mojo družino velik čustveni pomen. Ko je pred nekaj leti umrl moj dedek, sta zemljo in skrb zanjo podedovala stric in teta. Žalost, ki smo jo občutili ob dedkovi smrti, me je pripravila do tega, da sem začela bolj ceniti njegovo zapuščino in delo. Prvič sem pomislila, da bi drevesa, ki mi tako veliko pomenijo, lahko izginila. Nenadoma sem začutila potrebo, da pokažem ta kraj; njegovo svetlobo, drevesa in polja, ljudi, njihove obraze, trdo delo, poletno vročino … Zdelo se mi je, da ima vse to ogromno filmsko vrednost. Zadnja trgatev na zemlji družine Solé se mi je zdela dobra kulisa za razmislek o svetu, ki ga kmalu ne bo več. /…/
Človek obdeluje zemljo v družinskih skupnostih že od neolitika. To je najstarejši poklic. Toda zgodba družine Solé prihaja v času, ko tradicionalni način kmetovanja izginja. Alcarràs je nostalgičen, vendar nesentimentalen poklon družinam, ki še vztrajajo pri svojih tradicijah, a jim v zahodnem svetu vse bolj grozi izumrtje.
To pa je tudi drama o družinskih odnosih in medgeneracijskih napetostih, o potrebi po preseganju starih tradicij ter o pomenu enotnosti družine v kriznih časih. Film sem zasnovala kot ansambelsko zgodbo, saj sem želela pokazati, kaj pomeni biti del velike družine. Navzkrižni pogovori, nasprotujoče si energije, kaos, majhne, a pomembne geste, čustva s svojim domino učinkom … Vsak član družine Solé skuša najti svoje mesto pod soncem v trenutku, ko jim grozi izguba skupne identitete.
Sodelovali smo z neprofesionalnimi igralci z območja Alcarràsa, ljudmi, ki so resnično povezani s temi kraji in govorijo posebno narečje te katalonske regije. Da bi ustvarili prepričljivo družino in zgradili odnose, so veliko časa preživeli skupaj in improvizirali situacije. Zdaj se med seboj kličejo z imeni likov in pravijo, da imajo dve družini: svojo dejansko in tisto iz Alcarràsa.«
– Carla Simón
portret avtorice
Carla Simón se je rodila leta 1986 in odraščala v Kataloniji. Njen avtobiografsko navdahnjeni film Poletje 1993 (Estiu 1993) je bil leta 2017 prikazan na Berlinalu, kjer je prejel nagrado za najboljši prvenec in veliko nagrado žirije v sekciji Generacija Kplus, kasneje pa pobral še več kot trideset nagrad na svetovnih festivalih ter bil izbran kot uradni španski kandidat za oskarja. Film smo si leta 2017 v okviru festivala Mesto žensk lahko ogledali tudi v Kinodvoru. Alcarràs je režiserkin drugi celovečerec.
