Dežela nomadov

drama

KINO

NEDELJA, 11. 7., ob 21.30

 

Film nagrajen s tremi oskarji (najboljši film, najboljša režija in najboljša glavna igralka) ter dvema zlatima globusoma (najboljši film – drama, najboljša režija).

ZDA / 2020  / 107 min

režija: Chloé Zhao

igralska zasedba: Frances McDormand, David Strathairn, Linda May, Bob Wells, Charlene Swankie

 

Besedna zveza ‘življenje v kombiju’ je predvsem po zaslugi Instagrama in YouTuba v zadnjih letih obtičala s konotacijo mladega, privlačnega, vedno zagorelega para iz zgornjega srednjega razreda, ki živi neskončen road trip in objavlja slike pisano pobarvanega kombija s sončnim zahodom v ozadju. Dežela nomadov, govori o nekih drugih nomadih; o ljudeh, ki jih je v jeseni življenja korporativni sistem pustil na cedilu in prisilil v iskanje alternativ. Nastal pa je po istoimenski knjižni predlogi na pobudo Frances McDormand, ki v filmu tudi odigra glavno vlogo. Deželo nomadov preveva mehka melanholija, ki jo ustvarjata fragmentarnost in brezčasnost zgodbe o ljudeh v večnem boju s kapitalizmom, o skupnosti novodobnih nomadov, razdrobljenih po slikoviti pokrajini, ki je tako značilno ameriška.

 

Fern (Frances McDormand) je upokojena učiteljica. Z možem je živela v mestu Empire v Nevadi, ob tovarni podjetja US Gypsum, in bila je zadovoljna. Ko pa njen mož umre za rakom in tovarna podleže posledicam finančnega zloma leta 2008, mora najti način, da preživi in zaživi na novo. V mestu ne more ostati – od podjetja je namreč dobila nalog za izselitev, poleg tega pa je ameriška pošta ukinila tamkajšnjo poštno številko. Tako proda svoje imetje in si kupi kombi, v katerem bo živela, se z njim vozila po Ameriki in opravljala sezonska dela (vse od obiranja sladkorne pese do čiščenja stranišč in prekladanja škatel v Amazonovem skladišču). Kmalu ji prijateljica predstavi skupino ‘nomadov’, ljudi, ki so bili kakor ona, primorani zamenjati streho nad glavo za dom na štirih kolesih. Gre za izbiro, ki se zdi enim svobodnejša kot drugim, za mešanico želje in nuje, hkrati pa za upor proti ‘ameriškemu snu’ prav pri njegovih temeljih: biti brez lastne hiše – družinskega doma. Nomadi sestavljajo skupnost, si med seboj pomagajo, si delijo znanje (tudi na YouTubu!) in se družijo, nato pa se vedno znova odpeljejo vsak v svojo smer, čez pokrajino, ki je nezmotljivo ameriška. Čudovita fotografija Joshue Jamesa Richardsa naslika Ameriko v vsej njeni veličini in neusmiljenosti: ujame samotnost puščave in divjino gora, obenem pa opominja na korporativno dejanskost, ki odzvanja v restavracijah s hitro hrano in gromozanskih halah, kjer delavci robotsko opravljajo slabo plačano delo.

 

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih